Sveti Nikolaj Oltarna slika svetega Nikolaja

OLTARNA SLIKA SV. NIKOLAJA je delo beneškega slikarja Pietra Liberija (ok. 1674) . Okvir slike je iz pozlačene medenine, obrobljen z marmorjem.  Sliko obdajata marmorna kipa sv. Petra in Pavla. Na nadzidku nad sliko visi pozlačen cvetlični venec, ki ga drži dvanajst angelov, nad vencem podpirata dva velika lesena keruba podstavek z napisom »SANCTUARIUM MEUM METUITE, EGO DOMINUS« (Spoštujte moje svetišče, jaz sem Gospod).  Nad podstavkom je Langusova oljnata slika Kristusa. Oltar so postavili leta 1774 neznani kiparji in kamnoseki iz Gradca in Ljubljane. Obnovljen je bil 1. 1969. Pod oltarno sliko so KORNI SEDEŽI škofa in dvanajstih kanonikov. Naslonjala sedežev krase ovalni leseni in pozlačeni reliefi, predstavljajoči mučeniško smrt dvanajsterih; na reliefu škofovega sedeža je upodobljen Kristus.  Oltarna Slika Svetega Nikolaja Korni sedezi škofa in dvanajstih kanonikov

Škofov prestol na levi strani oltarja je l. 1952 podaril in zanj izdelal osnutek arhitekt Jože Plečnik .
Zavetnik ljubljanske stolnice sveti Nikolaj, je upodobljen na STRANSKIH STENAH prezbiterija. Quaglio je upodobil čudeže sv. Nikolaja, kot jih pripoveduje jezuitski pater Peter Ribaneira. Cesar Konstantin je poslal tri tribune, Nepotiana, Ursa in Herpitiona, z vojaki v Frigijo, da bi zatrli vstajo blizu Myre.

Vojaki so ropali in razdražili prebivalce. Grozil je spopad, ki ga je preprečil sv. Nikolaj in posredovali spravo med nasprotniki. Evstahij, mestni poglavar, je tri nedolžne meščane obsodil na smrt in jih ukazal obglaviti. Rabelj Že steguje med nad njimi, a v zadnjem trenutku jih sv. Nikolaj reši.

Pomorščaki, ki jih je svetnik rešil iz viharnega morja, gredo V Myro, da bi se mu zahvalili; najdejo ga, ko moli v koru.

Romarji se odpravljajo na božjo pot v Myro h grobu sv. Nikolaja. Hudobec, ki se je hotel svetniku maščevati, ker je dal porušiti Dianino svetišče, se je romarjem prikazal preoblečen v žensko, in jim izročil olje z naročilom, naj ga nalijejo v svetilke na svetnikovem grobu. Ko so se romarji drugi dan vozili po morju, jih je zajel silen vihar. Prikazal se jim je sv. Nikolaj v podobi trgovca in jim svetoval, naj zlijejo olje v morje. Morje se je takoj pomirilo, iz vode pa je švignil silen plamen, ki bi upepelil mesto, če bi romarji izpolnili hudobčev nasvet.

V Likiji je izbruhnila silna lakota. Da bi prebivalce rešil, se je sv. Nikolaj prikazal v spanju nekemu sicilskemu trgovcu in mu naročil, naj svoje z žitom natovorjene ladje, ki jih je nameraval peljati v Španijo, raje odpelje v Likijo, kjer bo žito z dobičkom prodal. Da bi trgovec sanjam verjel, mu je svetnik položil v dlan tri zlatnike. Ko se je trgovec naslednje jutro zbudil in zagledal zlatnike, se je takoj spomnil svojih sanj in jih izpolnil. Žito je odpeljal v Likijo, kjer so mu ga prebivalci za drag denar odkupili in se rešili smrti od lakote.

Na prvi sliki na desni strani je v desnem zgornjem oglu Quaglio upodobil samega sebe med onimi, katerim dele kruh, ker je po lastni izjavi prejel od čudodelnika sv. Nikolaja dovolj velik kos kruha.

Več o svetem Nikolaju, zavetniku Stolnice Ljubljana, imenovanem tudi sveti Miklavž