Župnik dosegljiv v uradu
URADNIH UR V ČASU DOPUSTOV IN POČITNIC NI!
OBRNITE SE NA OSEBJE V STOLNICI!
Ponedeljek in četrtek od 17h-18h
Torek in petek od 10h -11h
Roman Starc 041 746 354 roman.starc@rkc.si
Župniji Stolnica lahko nakažete prostovoljni prispevek na
TRR: SI56 0214 0025 6658 409
ADVENTNI ČAS
Z adventom začenjamo novo bogoslužno leto, leto Kristusove skrivnosti. Cerkev se v štirih adventnih tednih pripravlja na božič. Adventni čas že po besedi (adventus = prihod) naznanja Kristusov prihod. Kristus je enkrat že prišel na svet ob učlovečenju. Drugič bo prišel v svojem veličastju ob koncu časov.
Prvega prihoda se spominjamo, na drugi prihod pa se pripravljamo, in sicer tako, da Kristusu radi odpiramo svoja srca, da more vsak čas priti k nam s svojo milostjo.
NASTANEK ADVENTNEGA ČASA
Zgodovina razvojnih stopenj adventnega časa je še vedno malo raziskana. Prve sledove liturgične priprave na obhajanje božične skrivnosti učlovečenja najdemo v Španiji, predvsem pa v galski Cerkvi v drugi polovici 4. stoletja. Najstarejši zapis o obhajanju adventa kot priprave na božič je zapoved posta, ki jo je izdal škof Perpetuo iz mesta Tours (umrl leta 490).
Govori o tridnevnem postu v tednu in to v času od praznika sv. Martina (11. novembra) do božiča. Ta čas so imenovali zimski post ali post sv. Martina. Takšna postna postava je bila v skladu z vzhodno tradicijo, kajti v tistem času je imela galska Cerkev tesne stike z Bizancem in Jeruzalemom, kjer so slovesno obhajali praznik Gospodovega razglašenja epifanijo (6. januarja) in so na ta praznik tudi podeljevali zakrament sv. krsta.
Priprava na krst je najprej trajala tri tedne, pozneje pa štirideset dni, kot traja postni čas. V bogoslužnih tekstih je v ospredju krst in povabilo k spreobrnjenju. To je namenjeno tudi tistim, ki so že krščeni.
Priporočali so post, molitev, prejemanje zakramentov in dela ljubezni. V rimski liturgiji, ki ni poznala krščevanja na praznik Gospodovega razglašenja, je bil advent v 6. stoletju čas vesele priprave na božič in zaradi tega veselja v tem času ni bilo posta.
V tej pripravi so zelo naglašeni dogodki v zvezi s skrivnostjo učlovečene Besede: tako angelovo oznanjenje Mariji, Kristusovo srečanje z Janezom Krstnikom ob Marijinem obisku Elizabete, sam dogodek Jezusovega rojstva in vabilo k veselju. Razlog za to veselje je Kristusova navzočnost med ljudmi, vzor tega veselja pa Marija. Po 11. stoletju pa so v Rimu adventno bogoslužje prilagodili bogoslužju postnega časa in opustili v adventu speva Te Deum pri jutranjicah in Glorio pri maši.
Ker je učlovečenje kot zgodovinski dogodek začetek našega odrešenja, ki hkrati zagotavlja svojo dovršitev v Kristusovem drugem prihodu, so kristjani kmalu pojmovali adventni čas tudi kot čas pričakovanja slavnega Gospodovega prihoda, na katerega morajo biti vedno pripravljeni in ga odgovorno pričakovati.
»Ponižni je lahko bos in reven, morda ne zna brati, morda je bolan in morda ga vsi zapuščajo, vendar ima Boga in je najbogatejši od vseh.
Bog ga bo želel poveličati.«
(blaženi Jakob Alberione, redovni ustanovitelj)
Urnik svetih maš
Delavniki: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 18.30
Ob sobotah in prvih petkih tudi ob 16.00
Cerkveni prazniki na delovni dan: 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.30, 16.00, 18.30
Nedelje in zapovedani prazniki: 6.30, 8.00, 9.00, 10.30, 11.30, 12.30, 16.00, 18.30
Skupna molitev v stolnici
Vsak dan 8.30: rožni venec pred Najsvetejšim. 18.00: rožni venec
Nedelja 15.30: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
Prva sreda po večerni maši: molitev v čast svetemu Jožefu. (Za več molitev in priprošenj si prenesite na mobilni telefon aplikacijo Stolnica)
Prvi četrtek po večerni maši: molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim.
Prvi petek 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim 15.00: ura Božjega usmiljenja
Prva sobota 8.30: Molitev pred izpostavljenim Najsvetejšim
|
