Stolna cerkev Svetega Nikolaja v Ljubljani

Adventne pesmi

Čuj iz višav veseli glas (Angelik Hribar)
Dopolnjen je obljube čas
Le kdaj, Zveličar, prišel boš (Angelik Hribar)
Ni cvetja na tratah ledenih (Vinko Vodopivec)
Oznanil je angel
Poslan z nebes je angel
Vi, oblaki, ga rosite (Gregor Rihar)
V revi zdihuje celo stvarjenje (Angelik Hribar)
Vso zemljo tema krije (harm. Franc Kimovec)
Zdaj razsvetljena je noč (harm. Lojze Mav)
Božična devetdnevnica (Mihelčič-Kimovec)
Adventne pesmi
Cerkveno glasbo je drugi vatikanski cerkveni zbor v zvezi z obnovo bogoslužja ozorno presodil ter osvetlil njeno vlogo pri svetih opravilih. V konstituciji o vetem bogoslužju je o tem objavil vrsto načelnih smernic in zakonov ter ji osvetil celo poglavje iste konstitucije. (GL 1)

Adventne pesmi
Smemo upati, da bodo ta pravila rade volje sprejeli in izvajali dušni pastirji, lasbeniki in verniki, ter se bodo soglasno prizadevali doseči pravi cilj cerkvene lasbe, "ki je čast božja in posvečenje vernikov".
a) Zato se cerkvena glasba imenuje tista glasba, ki je bila ustvarjena za svete brede ter je po značaju sveta, po obliki pa umetniška.
b) V cerkveno glasbo zato sodijo: gregori jonsko petje, različne vrste stare in nove erkvene polifonije, cerkvena glasba za orgle in druga dovoljena glasbila ter erkveno liturgično in nabožno ljudsko petje. (GL 4)

Adventne pesmi
Kadar koli je mogoče izbirati med osebami, ki bodo opravljale kakšno peto bogoslužno dejanje , je primerno dati prednost tistim, o katerih je znano, da bolje ojejo, zlasti če gre za slovesnejša bogoslužna dejanja ali za taka, ki terjajo olj zahtevno petje ali se prenašajo po radiu televiziji.
Kadar pa takšna izbira ni mogoča ter duhovnik ali njegov pomočnik nima primernega glasu, da bi spev pravilno odpel, more en-ali drug težji del svoje vloge praviti brez petja tako, da ga bere z višjim glasom in razločno. To pa naj se ne dela samo zaradi lagodnosti duhovnika ali njegovega pomočnika. (GL 8)

Adventne pesmi
Med slovesno, polno obliko bogoslužnega opravila, pri katerem se v resnici poje vse, kar je namenjeno petju, in najpreprostejšo obliko, pri kateri petja ni, more biti več stopenj glede na to, ali je petja več ali manj. Pri izbiranju delov, ki se pojejo, je treba začeti pri tistih, ki so po svoji naravi pomembnejši, zlasti pa pri tistih. ki naj jih pojejo duhovnik in njegovi pomočniki ter mora nanje ljudstvo odgovarjati, ali pa so namenjeni skupnemu petju duhovnika in ljudstva. Sčasoma naj se dodajo še drugi deli, ki naj jih poje ali samo ljudstvo ali samo pevski zbor. (GL 7)

Adventne pesmi
Zavedati se je treba, da je resnična slovesnost bogoslužnega dejanja prej, kakor od slovesnejšega petja in sijajnejših obredov, odvisna od spodobnega in pobožnega izvrševanja obredov, ki spoštuje celotnost bogoslužnega opravila, ko je vsak njegov del izvršen v skladu s svojim značajem. Slovesnejše petje in sijajnejši obredi so sicer včasih zaželeni, če jih je mogoče dostojno izvršiti; bilo bi pa proti pravi slovesnosti bogoslužnega dejanja, če bi zaradi tega izpuščali , spreminjali ali nepravilno izvrševali katerega izmed njegovih delov. (GL 11)

Adventne pesmi
Verniki izvršujejo svojo liturgično službo s tistim polnim, zavestnim in dejavnim sodelovanjem, ki ga zahteva že bistvo bogoslužja in do katerega ima krščansko ljudstvo v moči krsta pravico in dolžnost. (GL 15)
To sodelovanje mora biti:
a) najprej notranje, tako da namreč verniki svojega duha uskladijo s tem, kar izgovarjajo ali poslušajo, ter da sodeluje]o z nadnaravno milostjo;
b) tudi zunanje, da namreč notranje sodelovanje izrazi s kretnjami in držo telesa, z množičnim(vzkliki, z odgovori in s petjem . Vernike je treba tudi naučiti, da se bodo z notranjim sodelovanjem prizadevali dvigati svojega duha k Bogu takrat, ko poslušajo, kar pojejo duhovnikovi pomočniki ali pevski zbor. (GL 15)

Adventne pesmi
Glasbeno izročilo vesoljne Cerkve predstavlja zaklad neprecenljive vrednosti, vzvišen nad druge izraze umetnosti zlasti zato, ker kot cerkveno petje v zvezi z besedilom tvori nujno in neločljivo sestavino slovesnega bogoslužja. (Konstitucija o svetem bogoslužju = B 112 )


Cerkveno petje so poveličevali tako sveto pismo kot cerkveni očetje in papeži, ki so v novejšem času od Pija X. dalje določneje osvetljevali, da je prava na= loga cerkvene glasbe služiti bogoslužju. Cerkvena glasba bo zato toliko svetejša, kolikor tesneje bo povezana z bogoslužnim dejanjem, ko bo ali izražala molitev ali spodbujala k ubranosti duš ali pa svete obrede obdajala z večjo slovesnostjo. (B 112)

 

 


Ime:
Priimek:
E-pošta:




© Stolnica.com 2015 - 17