Stolna cerkev Svetega Nikolaja v Ljubljani

Bronasta vrata v ljubljansko stolnico

   

Bronasta slovenska vrata stolnice sv. Nikolaja V počastitev in spomin na prvi obisk svetega papeža Janeza Pavla II . v Sloveniji (16. -19. maja 1996) je ljubljanska nadškofija postavila nova bronasta vrata V stolnico sv. Nikolaja, ki jih je papež blagoslovil ob svojem vstopu V stolnico 16. maja 1996. Gre za edinstven dosežek sodobne slovenske cerkvene umetnosti.
GLAVNA, »SLOVENSKA« VRATA
Tem pravijo »slovenska zato, ker zaznamujejo 1250 let krščanstva med Slovenci. Napravil jih je akad. kipar Tone Demšar, ulil pa Roman Kamšek, idejno zasnovo je izdelal Franci Petrič. Gre za eno samo kompozicijo, ki predstavlja pri dnu predkrščanski humus antičnega krščanstva v Emoni, predhodnici Ljubljane.
Iz tega poganja drevo krščanstva in slovenstva (lipa), ki se začenja s krstom karantanskih knezov Gorazda in Hotimira ter dvema središčema pokristjanjevanja, Gospo Sveto (sv. Modest) na severu in Oglejem (sv. Pavlin) na zahodu. Sem prihajata z vzhoda sveta brata Cirilin Metod s knjigo za slovansko bogoslužje.
Krščanstvo dobiva svoje korenine tudi z delovanjem menihov (sklepnik iz Stične), zato je upodobljen menih V skriptoriju, ki piše Brižinske spomenike, prvo besedilo V slovenskem jeziku. Križniški Vitezi so ob skrbi za utrjevanje vere skrbeli tudi za obrambo ozemlja, posebno ko pride do nemirnega 16. Stoletja z vpadi Turkov, in obrambo za zidovjem taborov s katerim so bile obzidane cerkve (Hrastovlje).
 Kmete poleg turške nadloge pesti tudi gospoda, zato pride do uporov, ki se kažejo v množici s kosami, Vilami in drugim orodjem.
Nastop protestantizma, ki prinese knjige V slovenskem jeziku, kaže roka s knjigami. Nad tem so škofje, ki so zaznamovali vernost slovenskega naroda od 16 stoletja naprej: Tomaž Hren (17. stoletje), Friderik Baraga in Anton Martin Slomšek (19. stoletje). Bronasta ljubljanska vrata. Stranska vrata stolnice sv. Nikolaja Nad temi se zgrinjajo množice V brezno, ki simbolizira morijo 20. stoletja (I. in II. svetovno vojno). Iz te množice se steguje roka z nageljnom k liku papeža Janeza Pavla II., ki se skozi okno razgleduje nad versko in narodno zgodovino.
  STRANSKA, »LIUBLIANSKA« VRATA
Idejno jih je zasnoval Franci Petrič, izdelal akad. kipar Mirsad Begić, ulil pa Borut Kamšek. Vrata pripovedujejo zgodovino ljubljanske (nad)škofije V 20. stoletju, ker predstavljajo ljubljanske škofe V tem času. Vsi škofje s svojimi pastirskimi palicami črpajo moč iz Kristusa, ki leži mrtev ob njihovem vznožju, feniks, ptica nesmrtnosti, V levem kotu nad njimi, pa pripoveduje o njegovem vstajenju.
Ob Kristusovih nogah je amfora z vodo, ki simbolizira vstop V svet prostor in vabi k očiščenju. Ta voda iz amfore, na kateri je tudi feniks, napaja tudi okoli ležeče lobanje in pripoveduje o neumrljivosti.
Vrsto škofov začenja škof Stanislav Lenič, ki je bil pod komunizmom obsojen in zaprt; kar dve leti je preživel v samici. Poleg njega je nadškof Alojzij Šuštar, ki je prispeval k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Zraven je Jožef Pogačnik, prvi slovenski metropolit. Ob njem Gregorij Rožman, škof begunec. Poleg njega nadškof Anton Vovk, ki so ga po vojni komunisti zažgali. In nad vsemi Anton Bonaventura Jeglič, ki je odločilno oblikoval slovensko narodno zavest. Nad njimi kraljuje podoba Marije Pomagaj z Brezij. Nad vsem tem je V posebni lini umetnik upodobil Sv. Trojico, osrednjo skrivnost krščanstva.


Ime:
Priimek:
E-pošta:


© Stolnica.com 2015 - 17