Vodnik po stolnici

PREZBITERIJ

OLTARNA SLIKA SV. NIKOLAJA

je delo beneškega slikarja  Pietra Liberija (ok. 1674). Okvir slike je iz pozlačene medenine, obrobljen z marmorjem.

STROPNA SLIKA

Predstavlja zgodbo ustanovitve ljubljanske škofije. Sv. Nikolaj se med obleganjem Celja prikaže spečemu cesarju Frideriku III. in ga svari pred zalezovanjem vdove grofa Ulrika Celjskega in Iana Vitovca. Na sliki na desni strani sprejema ljubljanski škof Žiga pl. Lamberg iz cesarjevih rok ustanovno listino škofije, na levi sliki pa mu papež Pij II. izroča bulo, s katero ga potrjuje za škofa.
Sliki na obeh straneh okna predstavljata Ogenj božje ljubezni in Versko gorečnost, pod njima pa sta alegoriji Hrepenenja in Čuječnosti.

OLTAR sv. REŠNJEGA TELESA IN SLIKE NAD NJIM

Oltarna podoba nad oltarjem sv. Rešnjega telesa, ki predstavlja poklonitev sv. Treh kraljev, je delo Mateja Langusa. Na oltarni mizi stoji s srebrnimi ploščami obloženi in delno pozlačeni tabernakelj; ob njem klečita dva čudovita keruba iz kararskega marmorja; izklesal ju je odlični umetnik, ki je postal pojem za naš baročni kiparski vrh, FRANC ROBBA (1698-1757).
Na stropu nad oltarjem je Quaglieva alegorija Vere, ob oknu pa prispodobi Ljubezni in Upanja. Obe freski levo in desno od stropne slike predstavljata cesarja Rudolfa, ki daruje konja duhovniku, in Maksimilijana, ki je na lovu zašel V Martinovi steni nad Innsbruckom in prosi, naj mu dajo blagoslov s sv. Rešnjim telesom.

OLTAR BREZJANSKE MATERE BOŽJE IN SLIKA NAD NJIM

Quaglieva je tudi oltarna slika na desni strani rotunde pod kupolo nad oltarjem brezjanske Matere božje. Prikazuje Kristusa V predpeklu, kjer tolaži duše in jim obljublja odrešenje: V ospredju slike je sv. Dizma s križem. Na stropu je upodobljeno Dizmovo vnebovzetje, na levi strani njegovo križanje, na desni pa beg sv. Družine v Egipt. Okno obdajata podobi Pokore in Nedolžnosti.
Oltar je ustanovila bratovščina smrtne tesnobe, ki je skrbela za dušni blagor in pokop na smrt obsojenih. Na oltarni mizi je na mestu sedanje podobe, ki jo je naredil l. 1944 akad. slikar Riko Debenjak po sliki brezjanske Matere božje, stal prvotno lesen tabernakelj (njegov nastavek je krasila slika Marije Pomagaj, delo klasicista Andreja Herrleina iz Wiirzburga (1739-1817), ki je bil risarski učitelj).
V lesenih skrinjah na levi in desni strani tabernaklja so hranili relikvije sv. Valerije in sv. Vitalisa, ki godujeta na dan 8. junija. Sedanji okvir brezjanske Matere božje je izdelal rezbar Bergant iz Kamnika.

ROTUNDA POD KUPOLO

Pod pandantivi kupole je Quaglio naslikal štiri evangeliste Mateja, Marka, Luka in Janeza, pod njimi grbe papeža Pija II., cesarja Friderika III., škofov Žiga grofa Herbersteina in Ferdinanda grofa Kuenburga ter štiri alegorične figure, ki predstavljajo Pravičnost, Pogumnost, Modrost in Zmernost.
Nad desnimi vrati, ki vodijo v glavno zakristijo, je slika sv. Ambroža na nasprotni strani pa sv. Avguština. Nad vhodom v levo, stransko zakristijo je upodobljen sv. Gregor Veliki, njemu nasproti pa sv. Hieronim - štirje cerkveni učitelji.
V vdolbinah rotunde so pod kupolo zbrani emonski škofje Maximus, Florius, Castus in Gennadius; kipe je po naročilu škofa Franca Karla pl. Kaunitza l. 1713 izdelal padovanski mojster ANGELO POZZO, predstavnik benečanske smeri težkega baročnega sloga, ki ga je pri nas premagal Robba. Na stenah nasproti vhodoma v zakristijo je na desni strani rotunde poprsje graditelja sedanje ljubljanske stolnice Janeza Antona Dolničarja, na levi pa škofa Antona Alojzija Wolfa, ki ga je izklesal kipar France Zajec (1820-1888), naš prvi podobar, ki sta ga sprejeli dunajska in münchenska akademija.

LANGUSOVE FRESKE V KUPOLI

Freske v kupoli je naslikal domači umetnik MATEJ LANGUS (1792-1855) in si z njimi pridobil ime zadnjega slovenskega barokista, dasi je njegov iluzionizem Že truden in se nam zdi, kot bi se ne mogel odtrgati od zemlje.
Zgoraj na stropu svetlobnice plava Sv. Duh, ki ga obdajajo glave angelov. Rob nosijo pozlačeni kandelabri, ki izpolnjujejo pro-stor med okni in svetlobnico. Vdolbine so okrašene z ornamenti na zlatem ozadju. Pod kandelabri je podzidek, ki ga nosijo angeli iz belega marmorja. Ves zgornji del kupole je okrašen z zlatimi ornamenti v bizantinskem slogu, ves obok, ki počiva na šestnajstih rebrih, pa je svetlozelenkaste barve.
Ob pogledu na kupolo od glavnega vhoda se oko ustavi na osrednji skupini Marijinega kronanja. Pod njo je cerkveni patron sv. Nikolaj, na njegovi desni Janez Krstnik, ob njegovem vznožju alegorija Kranjske in njej nasproti alegorija Emone.
Nad Emono stoji sv. Jožef, ob njem sv. Neža, nad njo pa je velika skupina sv. Mohorja in Fortunata s številnimi angeli. Nekoliko vstran stopa sv. Jurij na zmajevo glavo. Na njegovi levici je sv. Terezija, desno poleg sv. Janeza pa sv. Valerija, nad katero kleči puščavnik sv. Vitalis.
Desno pod škofom Martinom je v Ljubljani rojeni mučenec Pelagius. Nasproti Marijinega kronanja vidimo sv. Ahacija, poleg njega in pod njim pa podobi sv. Karla Boromejskega in Antona Padovanskega.
Ob poslikavi kupole je Langus preslikal Quaglieve evangeliste pod njenimi pandantivi.

STROPNE FRESKE V LADJI

Quaglieva stropna freska v cerkveni ladji kaže poveličanje sv. Nikolaja in pripoveduje o preganjanju kristjanov pod Neronom in Dioklecijanom. Stene med okni izpolnjujejo podobe dvanajstih apostolov, ki so delo istega avtorja, prav tako kot razni svetniki in glavnim grehom nasprotne kreposti, ki so razvrščene tako, da so pri oratorijih Ponižnost, Plemenitost in Čistost, nad kapelami pa nad prvo Čuječnost in Molitev, nad drugo Ljubezen do Boga in kreposti, nad tretjo Čistost srca in Krotkost, nad četrto Usmiljenje in Dobrodelnost, nad peto Treznost in Zaničevanje posvetnega, nad šesto pa Poštenost in Molčljivost.

KAPELA Sv. KRIŽA

Čudodelni gotski križ v kapeli sv. Križa poleg prižnice je obnovil slovenski arhitekt JOŽE PLEČNIK (1872-1957), ki je to kapelo popolnoma prenovil. Na levo stran oltarne mize je postavil marmorni krstilnik (ta je zdaj V prezbiteriju na levi strani).
Od ob eh lesenih pozlačenih kipov Marije in sv. Janeza Evangelista, ki sta prvotno obdajala razpelo, je Janezov kip premestil v vdolbino na desni strani marmornih stopnic, Marijin kip pa je sedaj v župnišču. Prenovitev kapele je dokončal po Plečnikovi smrti arhitekt Anton Bitenc l. 1959. Križani v tej kapeli je najkvalitetnejša kiparska upodobitev Križanega, kar se nam jih je ohranilo iz poznega srednjega veka.
Kristusovo telo je izredno sloko, žile, mišice in kosti podčrtujejo bolečino, lahno nagnjena, lepa glava kaže vdanost v trpljenje. Podobo sv. Antona Padovanskega je naredil akad. slikar Stane Kregar.

STRANSKE KAPELE

Stranskih kapel je šest. Od glavnega vhoda se na desni strani zvrstijo kapele sv. Marije Magdalene, kapela Odrešenika sveta in kapela sv. Andreja, na levi pa sv. Barbare, sv. Jurija in sv. Trojice.
Poslikal jih je Giulio Quaglio s sinom Raffaelom in pomočniki v letih 1721-1723. Oltarja v kapelah sv. Marije Magdalene in sv. Barbare sta tirolsko delo; marmorirana podstavka pa je izdelal Kamničan Matija Ozbič, ki je mikaven po svojih s staro tehniko v štuku iz marmornatega prahu ulitih plastikah, sicer pa se je izživlja] v hladnem nazarenstvu.
L. 1913 je oba oltarja dokaj nestrokovno restavriral pozlatar Franc Tomc. Centralna komisija za varstvo spomenikov je zahtevala od uprave stolnice, naj v bodoče brez predhodnega pristanka strokovnjakov za spomeniško varstvo ne podvzema nobenih večjih obnovitvenih del.
Oltarja v kapelah Odrešenika sveta in sv. Jurija jel. 1737 izrezljal ljubljanski mojster Mihael Henrik Lohr (1700-1761).
Freske v kapeli SV. MARIJE MAGDALENE zajemalo pet prizorov iz življenja svetnice, kateri je kapela posvečena. Na veliki desni sliki sedi Magdalena ob Kristusovih nogah in posluša njegov nauk, medtem ko njena sestra Marta izprašuje Odrešenika, zakaj ji Marija prepušča vso skrb za gospodinjstvo.
Nad to sliko je manjša podoba, kjer angel kaže sv. Magdaleni prazni Odrešenikov grob. Na levi večji sliki umiva Magdalena Kristusu noge, na manjši sliki pa se ji Kristus prikaže kot vrtnar. Stropna slika prikazuje Magdalenino vnebovzetje. Ob vhodu v kapelo je na desni alegorija Nebeške ljubezni, na levi pa Žalosti v spokorniški obleki s križem v roki in trnjem pod nogami. na oltarni sliki, katere avtor ni znan, je sv. Magdalena prikazana v mistični ekstazi.
V ovalu nad oltarjem iz črnega marmorja je podoba sv. Petra. na obeh straneh oltarne mize stojita kipa sv. Avguština (desno) in sv. Martina. Na oltarju je relikvijarij bl. Alojzija Grozdeta. V grobnici pod to kapelo počiva ljubljanski škof Gregorij Rožman (1883-1959).
Podobo sv. Juda Tadeja na zidu je napravila akad. slikarka Helena Vurnik l. 1944.
Ob vhodu V sedanjo kapelo ODREŠENIKA SVETA nas sprejmeta alegorični podobi nebeškega Hrepenenja (desno) in Device s posodico za maziljenje V roki. Velika freska na desni strani kapele predstavlja Kristusa s Samarijanko ob vodnjaku, nad njo je manjša podoba Kristusove skušnjave. Na levi strani sta upodobljena obujenje Lazarja in Kristus na Oljski gori.
Na oltarni sliki vidimo Kristusovo vstajenje in njegovo zmago nad satanom in smrtjo, na stropni sliki pa njegov vnebohod in njegovo poveličanje. Sredi oltarne mize stoji kip Žalostne Matere božje (zelo lepo, verjetno tuje delo iz 18. stoletja). Kip obdajata Langusovi sliki sv. Alojzija in sv. Katarine Sienske ter kipa sv. Roka (desno) in sv. Boštjana. V grobnici pod to kapelo počivajo ljubljanski škofe Wolf (umrl 1859), Pogačar (umrl 1884) in Pogačnik (umrl 1980).
Freske V zadnji kapeli na desni strani nam posredujejo prizore iz življenja SV. ANDREJA. Na stenski sliki Kristus povzdiguje sv. Andreja v apostola, na levi sliki sv. Andreja križajo, na manjši sliki nad njo zagledata sv. Andrej in sv. Janez bližajočega se Kristusa, na nasprotni strani pa sv. Andrej vodi sv. Petra k Odrešeniku. Stropna slika prikazuje Andrejevo vnebovzetje.
Obe freski ob vhodu v kapelo predstavljata Mojzesa (desno) in kralja Salomona. Na Langusovi oltarni sliki nesejo angeli sv. Janeza Nepomuka v nebesa. Oltar iz marmoriranega lesa in oba kipa sv. Andreja in sv. Janeza so delo MATIJA TOMCA
iz Šentvida nad Ljubljano (1814-1885), ki je najmarkantnejša osebnost med našimi podobarskimi mojstri v 19. stoletju. V grobnici pod to kapelo počiva ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar (1920-2007).
V BARBARINI KAPELI je slikar upodobil naslednje prizore iz življenja svetnice: na desni strani oče muči sv. Barbaro, na levi strani rešuje svetnica bolnika iz plamenov, na obeh manjših stenskih slikah pa je svetnica upodobljena, ko moli v katakombah, in v ječi, ko se ji prikazuje Zveličar.
Na oltarni sliki oče obglavlja Barbaro, na stropni sliki pa je Barbarino vnebovzetje. Ob vhodu v kapelo
sta alegoriji Nedolžnosti in Stanovitnosti. Na mizi črnega marmornega oltarja je Langusova slika sv. Joahima, sv. Ane in Marije.
Oba kipa na levi in na desni strani oltarja predstavljata sv. Lucijo in sv. Nežo.
Tudi freske v naslednji kapeli SV. JURIJA, LJUBLJANSKEGA ZAVETNIKA, seznanjajo gledalca z življenjem svetnika. Obe manjši sliki na desni in levi strani kapele prikazujeta svetnikovo opravičbo pred kraljem in njegovo mučenje v ječi, večji sliki pa sv. Jurija v poganskem svetišču in njegovo mučeniško smrt z obglavljenjem.
Na stropni sliki je kot v vseh kapelah svetnikovo vnebovzetje. Ob vhodu V kapelo sta alegoriji Vere s križem in Upanja s sidrom. leseni oltar krona slika Matere božje z Jezusom, na oltarni mizi se zvrste od leve proti desni tri Langusove slike sv. Terezije, sv. Jožefa z Jezusom in sv. Marjete Kortonske. Na obeh straneh oltarja stojita kipa Sv. Jurija in sv. Ahacija.
Na freskah v kapeli posvečeni SV. TROJICI srečamo osebe iz stare zaveze. Ne desni in levi večji sliki sprejema Abraham. Tri popotnike v podobi angelov in jih gosti, obe manjši sliki nad njima prikazujeta sv. Elija V puščavi in angela, ki ga nahrani, na stropni sliki pa so upodobljene Jakobove sanje, v katerih Vidi do neba segajočo lestev z angeli. Freski ob vhodu v kapelo prikazujeta Arona in kralja Davida (desno), Langusova oltarna slika pa Marijino kronanje. Oba angela s tega oltarja sta prenesena na oltar Marije Pomagaj. V tej kapeli je pokopan dobrotnik stolnice baron Codelli.

FRESKE NA KORU

Prizori iz čudežnih del sv. Nikolaja se nadaljujejo na pevskem koru, kjer je Quaglio naslikal Vandala, ki je v Kalabriji izmaknil sliko sv. Nikolaja; na nasprotni strani pa je upodobil sv. Nikolaja, ki ukazuje roparjem, naj vrnejo Vandalu oropano blago, nakar se je Vandal spreobrnil. Pod oknom je prikazana izvolitev sv. Nikolaja za škofa v Myri.

ZAKRISTIJA

Posebno lepa je Quaglieva stropna slika V glavni zakristiji; motiv te slike je kaznovanje kralja Oza, ker se je dotaknil skrinje zaveze. Velika omara V zakristiji in umivalnik sta lepo baročno delo; datum izdelave ni znan. Opremo je v I. 1970-1973 obnovil arhitekt Anton Bitenc.

ZUNANJŠČINA

Južno, vzhodno in severno pročelje stolnice krase freske, ki predstavljajo Marijino oznanjenje (južno pročelje proti CirilMetodovem trgu), sv. Zaharija, ki mu angel oznanja rojstvo Janeza Krstnika (vzhodno pročelje nasproti stolnega župnišča), in krst V Jordanu (severno pročelje nasproti semenišča). Freski na severnem in južnem pročelju sta Quaglievo delo. L. 1872 ju je restavriral JANEZ WOLF, ki je tudi avtor freske na vzhodnem pročelju.
Wolf je osrednja osebnost našega slikarstva tretje četrtine 19. stoletja, z njim je naša umetnost zaživela kot resnično slovenska. V nabožno umetnost je znal vnesti svobodnejše pojmovanje; monumentaliziral jo je, a brez patetike. Resničnost je doživljal v lepotni prepesnitvi, krajino le kot pomensko dopolniIo vsebine, človeka vsakdanjosti je povezal z dogodki svetniških zgodb. Njegov realizem je še vedno romantično uglašen.
Na predlog stolnega župnika Nadraha je l. 1920 vse tri freske restavriral slikar MATEJ STERNEN (1870-1949), eden izmed mojstrov slovenskega impresionizma, med vsemi najbolj predmeten, skoraj baročno težak.
Delo je opravil po navodilih Društva za krščansko umetnost, ki je določilo, naj freske osnaži, najbolj poškodovana mesta pa V temperi punktira v lokalnih barvah; društvo je še pristavilo, naj se freske prepuste nadaljnjemu »razvoju«, ker bodo morale slej ko prej itak propasti.
Leta 1961, ko so obnovili pročelje stolnice, je Izidor Mole izdelal kopije fresk.
Na obeh straneh fresk na južnem in severnem pročelju sta po dve vdolbini s kipi sv. Mohorja in Fortunata, delo že omenjenega podobarja Franceta Zajca, in kipi prvega ljubljanskega škofa Žiga pl. Lamberga in njegovega devetega naslednika Tomaža Hrena; na zahodnem pročelju pa stojita v vdolbinah na obeh straneh glavnega vhoda podobi sv. Bonaventura in sv. Tomaža Akvinskega; te štiri skulpture je l. 1913 iz moravškega peščenca izdelal podobar Ivan Pengov. Kip sv. Jožefa na južnem pročelju je delo Jožefa Grošlja iz Selc.

OHRANJENA PLASTIKA IZ GOTSKE CERKVE

Med najpomembnejšimi stvaritvami, ki so se ohranile iz prejšnje gotske stolnice so poleg Križanega V kapeli sv. Križa epitaf pičenskega škofa Martina, ki je vzidan ob desnem vhodu na pevski kor, sklepnik v podobi Kristusove glave na zunanji steni desno od glavnega vhoda in kip Žalostne Matere božje na južnem pročelju.
Nagrobni kamen 1. 1456 umrlega pičenskega škofa Martina je relief V poglobljenem okviru; pod trilistnim lokom stoji škofovska palica z ovitim panicellom, spodaj pa škofovski grb in na vrhu preprosta mitra.
Kompozicijsko spomeniku ne moremo odrekati zrelosti, v motivnem in stilnem razvoju pa ne pomeni
obogatitve. V obdelavi kaže celo manieristične črte, ki so vidne zlasti na gubah panicelluma. Ozadje je golo, kipar ga ni prekril niti z najmanjšim omamentom.
Sklepnik s Kristusovo glavo, ki je vezal rebra obokov srednjeveške cerkve sv. Nikolaja, je približno iz 1. 1380. Črte obraza so monumentalne, krepko modelirane, ličnici močno izstopata, brada je dvojno razčesana in lasje v skopih vijugah valove ob obrazu z velikimi brki. Sklepnik kaže veliko podobnost s starejšo parlerjansko plastiko Gmund-Augsburg.
Žalostna Mati božja je verjetno z oltarja, ki je stal sredi stare ljubljanske stolnice in je pri njem pičenski v Ljubljani stolujoči škof Martin ustanovil oHicium sabbatinum; tega je 11. Januarja 1449 potrdil oglejski patriarh Ludvik Trevisan. Kip je torej nastal po vsej verjetnosti l. 1448 kot izdelek ljubljanske kiparske delavnice. Po ikonografskem tipu kaže vzhodnoalpski, zlasti salzburški vpliv.