Stolna cerkev Svetega Nikolaja v Ljubljani

Božične pesmi

 

Angelsko petje (Ignacij Hladnik)     
Božji nam je rojen Sin (Ivan Zupan)         
Dete rajsko, Dete sveto (Eleonora Hudovernik)     
Glej, zvezdice božje (Leopold Belar)     
Hitite, kristjani (harm. Matija Tomc)     
ln povedat so prišli     
Kaj se vam zdi (Harm. Matija Tomc)     
Mesto Betlehem počiva     
Nebo je nocoj razsvetljeno (Slavko Mihelčič)     
Nikar ne dremajte     
O jaslice borne     
Poslušajte, vsi ljudje (harm. Matija Tomc)     
Pridite molit Jezusa     
Prišla je lepa sveta noč     
Rajske strune, zadonite (Valentin Štolcer)     
Srečna si, štalca (harm. Lojze Mav)
Sveta noč (Franz Gruber)     
Tam stoji pa hlevček (France Ačko)     
V stajici pri Betlehemu (Gregor Zafošnik)     
Zvonček veselo zvoni (harm. Franc Kimovec)     
Zvonovi zvonijo, iz spanja budijo     
Že polnoč se bliža (Gregor Rihar)     
Imena mi najdražja so (Nedelja Sv. Družine) (harm. Franc Kimovec)
Sveta Družina (Nedelja Sv. Družine) (Anton Foerster)
Vredno častimo (Nedelja Sv. Družine) (Anton Foerster)
O naglo, naglo čas beži (Gregor Rihar)

Ob svojem času je treba ohraniti tudi sveto tihoto. Tedaj namreč verniki ne le niso tuji in nemi gledalci bogoslužnega opravila, ampak se v skrivnost, ki se obhaja, tesneje vcepijo z notranjim razpoložen jem, ki izhaja iz poslušane božje besede, iz pesmi in prošenj, ki so bile izgovorjene, ter iz duhovne povezave z duhovnikom, ki izgovarja svoj del besedila. (GL 17)

Božične pesmi
Izmed vernikov je treba v cerkvenem petju posebno skrbno vzgajati člane laiških verskih družb, da bodo tako uspešneje podpirali in spodbujali sodelovanje ljudstva. Za pevsko vzgojo vsega ljudstva si je treba hkrati z liturgično vzgojo goreče in potrpežljivo prizadevati v skladu s starostjo, razmerami, načinom življenja in stopnjo verske izobrazbe vernikov in to že od prvih let osnovnošolskega pouka. (GL 18)

Božične pesmi
Pevski zbori, ki so pri bazilikah, stolnicah, samostanih in drugih večjih cerkvah ter so si v teku stoletij zaslužili veliko hvale s skrbnim varovanjem in gojitvijo neprecenljivega glasbenega zaklada, naj še naprej delujejo po svojih izročenih pravilih, ki jih prilagodi in potrdi ordinarij, da bo mogoče sveta opravilo obhajati v slovesnejši obliki. Voditelji teh zborov in rektorji cerkva pa naj skrbijo, da se bo ljudstvo vedno pridružilo petju vsaj pri lažjih delih, ki so ljudstvu namenjeni. (GL 20)


V skladu z ureditvijo cerkve naj bo pevski zbor tako postavljen,
a) da je jasno viden njegov značaj, ko je namreč del zbranega občestva vernikov, pa mu je zaupana posebna naloga;
b) da more na lažji način opravljati svojo liturgično službo;
c) da morejo vsi njegovi člani brez težav na poln način, to je zakramentaino, sodelovati pri maši. Kadar so v pevskem zboru tudi ženske, naj stoji zbor zunaj prezbiterija. (GL 23)

Božične pesmi
Duhovnik, sveti služabniki in strežniki, bralec ter člani pevskega zbora, pa tudi razlagalec, naj njim določene dele izgovarjajo zelo razločno, da bodo s tem olajšali in spodbudili odgovor ljudstva, kadar ga obred zahteva. Primerno je, da duhovnik in njegovi pomočniki različnih stopenj združijo svoj glas z glasovi celotnega zbora vernikov pri tistih delih, ki so namenjeni ljudstvu. (GL 26)

Božične pesmi
Zaradi liturgične službe, ki jo opravlja, je vredno posebej omenitipPevski zbor (chorus vel capella musica vel schola contorurn).
Njegova vloga je postala še pomembnejša in važnejša zaradi pravil, ki jih je koncil izdal glede obnove bogoslužja o Njegova naloga je, da skrbi za pravilno izvajan je njemu namenjenih delov, kar zahteva njihov značaj, pa tudi da spodbuja dejavno sodelovanje vernikov pri petju.
Zato:
a) je treba imeti zbore in zanje skrbeti zlasti pri stolnicah in drugih večjih cerkvah ter v semeniščih in redovniških študijskih hišah;
b) tudi pri manjših cerkvah je prav, če se osnujejo taki zbori, čeprav majhni.
Pevski zbori, ki so pri bazilikah, stolnicah, samostanih in drugih večjih cerkvah ter so si v teku stoletij zaslužili veliko hvale s skrbnim varovanjem in gojitvijo neprecenljivega glasbenega zaklada, naj še naprej delujejo po svojih izročenih pravilih, ki jih prilagodi in potrdi ordinarij, da bo mogoče sveta opravila obhajati v slovesnejši obliki. Voditelji teh zborov in rektorji cerkva pa naj skrbijo, da se bo ljudstvo vedno pridružilo petju vsaj pri lažjih delih, ki so ljudstvu namenjeni. (GL 20)

Božične pesmi
Pri začeti obnovi bogoslužja so se že začela izvajati določbe cerkvenega zbora. O novih pravilih o ureditvi svetih obredov in o dejavni udeležbi vernikov pa so se glede cerkvene glasbe in njene strežniške vloge pojavila nekatera vprašanja, katera, se zdi, je treba rešiti, da bodo glede tega bolje pojasnjena nekatera načela konstitucije o svetem bogoslužju. (GL 2)

Božične pesmi
Pri izbiranju cerkvenih skladb za zbor ali za ljudstvo je treba upoštevati zmožnosti tistih, ki bodo peli. Cerkev ne izključuje od bogoslužnih opravil nobene vrste cerkvene glasbe, če le ustreza duhu bogoslužnega opravila in značaju posameznih njegovih delov, ter če ne ovira dolžnega dejavnega sodelovanja ljudstva. (Gl 9)

Božične pesmi
Cerkev zelo želi vse vernike privesti k t istemu polnemu, zavestnemu in dejavnemu sodelovanju pri bogoslužnih opravilih, ki ga od njih zahteva že narava bogoslužja in do katerega ima krščansko ljudstvo "izvoljen rod, kraljevo duhovstvo, svet narod, pridobljeno ljudstvo" v moči krsta pravico in dolžnost. (B 14)

Božične pesmi
Zlasti tam, kjer niti majhnega zbora ni mogoče ustanoviti, je treba poskrbeti, da bo na voljo vsaj en ali drug primerno ivežban pevec, ki se bo vsaj pri petju preprostejših spevov menjaval z ljudstvom ter bo ljudsko petje primerno vodil in podpiral. Primerno je, če imajo takega pevca tudi cerkve, ki imajo zbor, za tista opravil pri katerih zbor ne sodeluje, a se jih vendar spodobi izvesti nekoliko slovesneje torej s petjem.(GL 21)

Božične pesmi
Še dalje ostane razlikovanje med slovesno, peto in tiho mašo, kot je v skladu z izročilom in veljavnimi liturgičnimi predpisi zapisano v navodilu iz leta 1958(št.3). Za Reto mašo pa so zaradi dušnopastirske koristi tu navedene različne stopnje udeležbe. Tako bo laže mogoče s petjem napraviti mašo slovesnejšo v skladu z možnostmi zbranega občestva. Glede teh stopenj pa velja tak red,da je mogoče prvo uporabljati tudi samo zase, drugo in tretjo pa, ali popolnoma ali le deloma, nikdar brez prve. Tako se bodo verniki vedno navajali k polnemu sodelovanju s petjem.(GL28)

Božične pesmi
Ni ovire, da ne bi pri tihih mašah peli kakšnega spremenljivega ali stalnega mašnega speva; vendar pa je včasih mogoče peti tudi kakšno drugo pesem v začetku maše, za darovanje, med obhajilom in na koncu; ni pa zadosti, če je ta pesem evharistična, ampak mora biti v skladu z mašnim delom, s praznikom ali bogoslužnim časom.(GL 36)

Božične pesmi
Najprej je treba naučiti množične vzklike, odgovore na pozdrave duhovnika in njegovih pomočnikov ter pri prošnjah po načinu litanij, pa tudi antifone in psalme ter vmesne verze ali odpeve, ter himne in pesmi. (GL 16/a)
S primerno katehezo in vajami je treba ljudstvo privesti do vedno obsežnejšega in zato bol j polnega sodelovanja pri tistih delih, ki so ljudstvu namenjeni. (GL 16/b)

Božične pesmi
Namen konstitucije o svetem bogoslužju 2. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora ni le spremenitev bogoslužnih oblik in besedil,ampak bolj v tem, da spodbudi tisto dušnopastirsko delovanje, ki ima sveto bogoslužje za svoj vrhunec in vir. (Navodilo o izvajanju konst. o sv. bogoslužju 5)
 Čeprav bogoslužje ne izčrpava celotnega delovanja Cerkve, je treba vendar pozorno skrbeti, da bo vse dušnopastirsko delo primerno povezano s svetim bogoslužjem, prav tako pa tudi, da liturgično pastoralno delovanje ne bo ločeno in odtrgano, ampak najtesneje združeno z drugo dušnopastirsko dejavnostjo. (Navodilo za izvajanje konstitucije o sv. bogoslužju 7)

Božične pesmi
V bogoslužju osredotočeno dušnopastirsko delo mora težiti za tem, da se v življenju izrazi velikonočna skrivnost, v kateri je učlovečeni in do smrti na križu pokorni božji Sin po vstajenju in vnebohodu tako poveličan, da more svetu posredovati tisto božje življenje, v katerem ljudje, odmrli grehu in podobni Kristusu, "ne bi živeli več sebi,ampak njemu, ki je zanje umrl in vstal". (Navodilo o izvajanju konst. o sv. bogoslužju 6)

Božične pesmi
Vsi verniki so vabljeni in so dolžni težiti po svetosti in svojemu stanu primerni popolnosti. Naj si torej vsi prizadevajo za pravilno usmerjanje svojih nagnjenj, da jih ne bi uporaba zemeljskih reči in navezanost na bogastvo v nasprotju z duhom evangeljskega uboštva ovirala pri teženju po popolni ljubezni. (C 42)

Božične pesmi
Ko se bo prikazal Kristus in se bo izvršilo poveličano vstajenje mrtvih, bo božje veličastvo razsvetlilo nebeško mesto in njegov svetilnik bo Jagnje. Tedaj bo vsa Cerkev svetih v najvišji blaženosti ljubezni molila Boga. (C 51)
 


Ime:
Priimek:
E-pošta:


© Stolnica.com 2015 - 17